V temi lahko tavaš v nedogled. Dokler ti nekdo ali nekaj ne prižge luči v življenju, boš težko našel pot naprej!

Gospod Sandi,

vaša knjiga je zelo zanimiva. Glede na to, da sta obe knjigi kronološko pisani, sta še posebej privlačni za mlade. Pisanje je preprosto, z jasnim namenom, in na zanimiv način podaja vsebino.

Sama lahko rečem, da me je vaše pisanje večkrat spomnilo na moje lastno življenje. Z možem sva skupaj preživela veliko, od preprostih začetkov s šotorom in plinskim štedilnikom do ustvarjanja družine in skupnih doživetij. Kljub skromnim razmeram sva znala uživati v lepoti trenutkov, ki sva jih doživljala z očmi in čutili. Bilo je lepo, skoraj kot fantazija, še posebej zato, ker sva bila mlada.

Pri temi ADHD menim, da je človek pogosto sam sebi največji zdravnik, ko razume ne le svojo težavo, ampak tudi način, kako z njo živeti naprej. Šele ko ima človek bolj jasno glavo, lahko začne razlikovati med tem, kaj je zanj normalno in kaj ne.

Dotaknili ste se tudi aktualnih problemov in o njih spregovorili odkrito. To bralca spodbudi k razmisleku, kaj lahko naredi sam. 

Z leti ugotoviš, da stvari redko potekajo tako, kot si jih zamislimo. Vsak ima svoj prav in svojo perspektivo.

Tudi sama imam izkušnjo hitrega skupnega življenja, od začetnega prijateljstva do skupnega dela in razvoja. Začela sva iz nič in zgradila podjetje, ki je zaposlovalo več ljudi. Prav zato lahko razumem vaše izkušnje in izzive, ki ste jih opisali.

Strinjam se tudi z vašim pogledom na tematiko odnosov in spolnosti, kjer menim, da družba še vedno ne ponuja dovolj jasnih smernic. Mladi se pogosto soočajo s pritiskom in zmedenostjo, brez pravega razumevanja.

Knjiga se mi je zdela zanimiva in berljiva. Čas branja je minil zelo hitro. Posebej mi je všeč, da ne prikazuje le negativnih plati, ampak daje širši pogled na življenje.

Hvala, ker ste bili pripravljeni svojo zgodbo deliti z drugimi.

Želim vam še veliko uspeha pri pisanju in v življenju.